Virtualna praktična skupnost (CoP) je omrežje posameznikov, ki si delijo neko interesno področje in o njem spletno komunicirajo. Tisti, ki to poklicno prakticirajo, si delijo vire (npr. izkušnje, probleme in rešitve, orodja, metodologije). Rezultat takega komuniciranja je izboljšano znanje vsakega udeleženca v skupnosti, kar prispeva k razvoju znanja na določenem področju.
Virtualna učna skupnost lahko sicer vključuje vodenje neke prvotne raziskave, vendar je bolj verjetno, da si predvsem prizadeva povečati znanje udeležencev, in to po poti formalnega izobraževanja ali strokovnega razvijanja. Virtualne učne skupnosti bi lahko imele učenje za svoj glavni cilj, kot stranski učinek pa bi lahko generirale e-learning.
Virtualne praktične skupnosti (CoPs) in virtualne učne skupnosti so vse bolj razširjene med visokošolskimi zavodi (HEIs). Zahvala za to gre tehnološkemu razvoju, ki je omogočil porast komunikacij, interaktivnost med udeleženci in inkorporacijo sodelovalnih pedagoških modelov, posebno s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Na voljo je potencial za kombinacijo sinhrone in asinhrone komunikacije, dostopnost do in iz geografsko izoliranih skupnosti in mednarodno medsebojno delitev informacij.
Medsebojno deljenje in učenje znotraj in izven HEIs očitno prinaša koristi. Tu je občutek, da obstajata neka medsebojna zveza in skupna strast, da iz stalne interakcije lahko črpamo poglobljeno znanje. Razvoj znanja je lahko kontinuiran, cikličen in tekoč. V virtualnih CoPs pa vendar obstajajo ovire. Avtorici sta ovire definirali in ilustrirali s citati akademskega osebja, ki je delalo na CoPs.
Članek obravnava kritične faktorje uspeha (CSFs) za virtualne CoP. Ti vključujejo uporabnost tehnologije, zaupanje in sprejemanje IKT pri komuniciranju; občutek pripadnosti med člani; upoštevanje večnarodnostnih in medkulturnih dimenzij CoP; skupna razumevanja; skupen občutek za namen; uporabo netikete in uporabniku prijaznega jezika in dolgo življenje.
Avtorici priznavata neizmerni potencial, ki ga imajo za razvoj CoPs seznami in prostori za razpravljanje po elektronski pošti, a sta sami spoznali tudi težave, ki jih prinaša pobujanje take skupnosti. To potrjujeta in ilustrirata z besedili iz intervjujev z akademskim osebjem. Kljub dejstvu, da so članki o e-learningu široko razširjeni po Evropi, mnogo literature o CoPs prihaja iz neevropskih dežel. Avtorici predlagata nadaljnje raziskovanje te teme s pomočjo identificiranja in študija CoPs in virtualnih učnih skupnosti po državah EU.