Izobraževalni sistemi in poslovni modeli, ki so združeni z njimi morajo biti tako agilni, da se lahko odzovejo spreminjajočim se zunanjim faktorjem in jih tudi preživijo. Univerze se trenutno soočajo z naraščajočimi zahtevami po diplomirancih NTTM (naravoslovje, tehnologija, tehnika in matematika), in to v situaciji, ko rast števila študentov zaostaja in ko se soočajo z neprijetnimi spremembami v nacionalnih programih za financiranje.

Bistveno tako za konvencionalne univerze (ki temeljijo na raziskovanju) kot za odprte univerze za študij na daljavo (ki temeljijo na izobraževanju) je ugotoviti katero vlogo in mesto v inovacijski družbi zasedajo. Medtem ko tradicionalne univerze promovirajo strategije v storitvah za vseživljenjskega študenta, odprte univerze za študij na daljavo ugotavljajo, da je čisto dobavljanje izobraževanja naporno, če ne vključuje inovacijskega in podjetniškega dela. Če te univerze želijo biti pripravljene za naslednje desetletje, se morajo posvetiti ustvarjanju dodatnih vrednosti in ustrezno inovirati svoje institucionalne modele.

Evropska komisija gradi na letu 2009, ki je bilo proglašeno za leto kreativnosti in inovacije ter nadaljuje s pospeševanjem inovacij in podjetništva med državami članicami. V tej vlogi ocenjuje (predvsem) odprte univerze za študij na daljavo glede na možnosti za inoviranje, ki jih imajo poleg prilagodljivega izobraževanja, v generiranju novih načinov akademskega in komercialnega podjetništva, vključno s pobudami (mrežnimi) za izobraževalno in podjetniško inkubacijo. Očitno je, da univerze ne morejo vzdržati brez kreativnosti, inovacije in podjetništva, kajti to je motor za (dolgoročno) uspevanje, ne samo univerz, temveč tudi podjetij, ekonomije in družbe kot celote.