identity
Call for papers: ePIC 2013 - The 11th conference on ePortfolio and Identity
Following the rich discussions triggered by the presence of Mozilla Open Badges at ePIC 2012, the 11th ePortfolio and Identity Conference intends to explore further the concept of 'openness' in relation to the themes traditionally addressed by the conference. In particular, as ePortfolio and Open Badges are containers of personal data, what is their place in what some predict as the next big revolution: Open Me — open personal data?
The conference will take place on 8-10 July, 2013
Deadline for abstracts submission: 11 March
Contemporary media (digital, social and mobile) is transforming the landscape of identity, education, employment, culture, technologies and politics. The centralised, top-down, mass media model on which most of our institutions are based is facing assaults from the emerging decentralised, bottom-up, networked, agile social knowledge media. While old power centres are being challenged, new ones are appearing: they are based on the systematic collection, analysis and exploitation of the mass of data produced in our daily life. And we are busily coding our actions and thoughts for Google and Facebook to monetise them. In this context, how can we create the conditions for the emancipation of individuals towards a truly open society?
Authors are invited to address ePortfolio and identity issues in relation to:
- open ePortfolio and open badges
- open identity and open data
- open learning and open educational resources
- open assessment and open accreditation
- open employment and open business
- open architecture and open infrastructure
Key conference questions, in relation to ePortfolio and identity, may include (but are not limited to):
- How to support individual and community learning?
- How to contribute to the identity construction process?
- How to facilitate the recognition and accreditation learning?
- How to support lifelong learning, orientation and employability?
- How to support the acquisition of 21st century skills?
- How to create an ePortfolio architecture and infrastructure?
Deadline for abstracts submission: 11 March
ePIC 2013, the 11th international ePortfolio & Identity Conference
Tracks
Initial Education —ePortfolio from kindergarten to further and higher education
Employability, Organisational and Lifelong Learning —ePortfolio from employees to self-employed and entrepreneurs
Healthcare Education and Practice —ePortfolio from patients to healthcare professionals (special track)
Assessment, Accreditation and Recognition —knowledge, skills and attitudes
Policies —ePortfolio and identity initiatives from a single institution to a whole country
Identity Construction — ePortfolio, social networks, web 2.0
Technologies —ePortfolio platforms, system architectures and standards
Is eLearning quality in the eye of the beholder?
The article reflects the role of stakeholders and experts as well as their composition in review teams, based on the example of epprobate, the international quality label for eLearning courseware.
Some aspects of what we mean by eLearning quality can be captured in a reasonably objective manner (e.g. are learning objectives stated) but most of what we mean by quality (e.g. student engagement) can only be captured through more subjective measures. However, once we start to use subjective measures then the results begin to depend on who is doing the measuring, and, crucially, the results vary depending on the positioning of the reviewers with respect to the courseware.
So an eLearning producer may have one view (and within the company, the coders may have different views from the graphic designers), but the learners and teachers who will use the courseware, the employers who will employ those who have used the course, maybe the company that has commissioned the courseware for its employees, national government agencies and other social agencies may all have different perspectives on what is important in judging the quality of the courseware.
None of these perspectives have a monopoly on truth, and so the new international quality initiative ‘epprobate’ is using an approach that calls on views from a range of perspectives and stakeholders in order to develop its quality reviews.
Mere popularity is no guarantee of quality – one only has to look at the most popular TV programs, newspapers and YouTube videos to be convinced that popularity is not necessarily the same as quality!
On the other hand the traditional approach to quality assurance also has its problems. In education, the traditional approach has been for a small team of educational experts to come to a consensus view as to whether a journal article, a course, a programme of courses or an educational organization meets an established set of criteria. Such experts typically have knowledge of education and the quality evaluation processes and call on content experts if this is appropriate.
Such quality assurance systems have been criticised for being overly controlling, dominated by one particular perspective, and stifling initiative. So these approaches to quality assurance are giving way to quality enhancement approaches, and at the same time much more emphasis has begun to be put on student involvement in the quality process.
However these general quality schemes even in their most recent formulations are not ideally suited to the demands of an educational system subject to rapid change and growth and in particular those demands that arise from the use of eLearning. Many quality schemes for eLearning have been developed but most are somewhat tied to the limiting aspects of traditional quality approaches.
The solution that epprobate is proposing is to carry out reviews from a range of perspectives, in terms of a published set of quality criteria (http://epprobate.com/index.php/en/epprobate-quality-grid), and to involve the courseware producer with a learning community based around this review process. The production by the eLearning courseware producer of a self assessment is a vital part in encouraging the development of eLearning quality through self evaluation. A typical review panel would consist of representatives of the target group for the course, a pedagogical and quality expert, another eLearning courseware producer, a content expert and the eLearning courseware producer. This panel would produce a report examining the courseware in terms of the published criteria, and would award the epprobate label where the courseware was found to be of high quality.
Rather than simply a process of providing a label, the core of the epprobate process is the promotion of a community of peers working together to improve eLearning quality. We will achieve our goal of supporting the development of high quality eLearning courseware through a combination of consulting with a range of perspectives and multiple stakeholders, reviewing against a published set of criteria, producing detailed evaluative reports, and involving eLearning producers within our learning community.
eLearning Papers 28 on Cyber Security and Education published!
Addressing Cyber Security in schools should foster critical digital literacy, such that children can become empowered to make informed decisions about how they choose to use and share information online. eLearning Papers Nº 28 gives answers to questions such as: What constitutes risk when working with digital media? Or where does the potential reside to engage young people in safe Internet use?
The rapidity with which children and young people are gaining access to online, convergent, mobile and networked media is unprecedented in the history of technological innovation. There are two main foci for e–security research that associated with protecting information both strategic and economic and that protecting people particularly the young. While these are overlapping concerns it is the latter that this special issue addresses.
eLearning Papers 28 presents 8 articles arranged in the two sections, In-depth and From the field. The four In-depth articles give a view of the present discussions surrounding how students can be encouraged to engage in safe Internet use. The fourth From the field articles present examples of best practice scenarios.
Click here to read the whole editorial and the 8 articles.
Oblikovanje dejavnosti sodelovalnega učenja v varnih informacijskih sistemih
Raziskovanje na področju aplikacij informacijskih tehnologij pri oblikovanju dejavnosti računalniško podprtega sodelovalnega učenja generira zelo kompleksne scenarije, ki jih moramo proučevati z različnimi pristopi. Možen pristop je upoštevati informacijsko varnost, toda ne samo s tehnološkega vidika.
V članku trdimo, da aktualni sistemi e-learninga, ki podpirajo spletno sodelovalno učenje ne izpolnjujejo bistvenih zahtev varnosti na zadovoljiv način. Ta pomanjkljivost lahko močno vpliva na sodelovalne učne procese. Za ublažitev teh težav predlagamo pristop, ki temelji na modelih infrastrukture javnih ključev (PKI), ki nudijo bistvene varnostne značilnosti in storitve v spletnem sodelovalnem učenju, kot so razpoložljivost, integriteta, identifikacija in overovljenje, nadzor dostopa, tajnost, nezatajljivost, časovno žigosanje, revizija in nadzor napak.
Podpora digitalnim imigrantom. Spletni tečaji o internetni varnosti za učitelje v Avstriji
Medijska vzgoja je medkurikularni predmet v avstrijskih šolah, vendar ni vključena v formalno izobraževanje učiteljev. Učitelji z utrjenimi digitalnimi kompetencami so mnogo bolj pripravljeni razpravljati o vprašanjih spletne varnosti s svojimi učenci v razredih. Pospeševanje teh spretnosti med učitelji bo zato v končni fazi pomagalo vnesti te teme v redno šolanje. Uvedenih je bilo nekaj učinkovitih orodij e-learninga za seznanjanje učiteljev z osnovami varnosti v spletnem okolju in njihovo integracijo v razrednem pouku.
Ugotovili smo, da je najbolje, če pristopimo k izobraževalcem s kakovostno vsebino e-learninga o spletni varnosti, in to v sodelovanju z uglednimi dobavitelji usposabljanja učiteljev ali spletnimi mesti, ki jih učitelji uporabljajo. To bo zagotovilo, da bodo viri v skladu z njihovimi potrebami in da bo njihova baza znanja trajnostna. Te zaključke je sformulirala avstrijska pobuda za spletno varnost Saferinternet.at, ki jo financira EU v sklopu programa Varnejši internet in ki, med drugimi dejavnostmi, dobavlja usposabljanje učiteljev na to temo.
Skupno, varno in kritično odkrivanje digitalnega sveta
V sklopu programa Varnejši internet je Letonija organizirala Dan varnejšega interneta. Na ta dan naj bi se zbrali starši, učitelji in mladina in skupaj varno odkrivali digitalni svet. V skladu s sedanjimi ugotovitvami, varno pomeni kritično, kajti veščine digitalne pismenosti so tesno povezane s sposobnostjo kritičnega ocenjevanja spletnih vsebin, to pa je avtomatično povezano z osebno varnostjo v spletnem okolju.
Raziskava, ki so jo izvedli v okviru projekta EU Otroci na spletu (EU Kids Online) leta 2010 je pokazala, da samo 54% otrok in mladih ljudi izjavlja, da so sposobni primerjave in da informacije iz različnih spletnih virov primerjajo preden jih sprejmejo kot resnične in zaupanja vredne. Letonski Center za varnejši internet je skupaj z letonsko socialno spletno skupnostjo Draugiem.lv želel preveriti to predpostavko. Izvedli so preizkus, s katerim so testirali previdnost mladih ljudi pri dajanju osebnih informacij. Rezultati kažejo na potrebo po močnejših ukrepih za pospeševanje kritične digitalne pismenosti med mladimi ljudmi.
Lekcije, ki smo se jih naučili iz programa varnejšega interneta v Estoniji
Estonski otroci so v EU, kot kaže študij prebivalstev, med petimi prvimi na lestvici uporabnikov interneta, ki izkoriščajo prednosti rešitev IKT in so hkrati dovzetni za njihove slabosti (razne spletne nevarnosti). V Estoniji so si šele pred relativno kratkim časom pričeli koordinirano prizadevati za osveščanje o e-varnosti. Prej so bile dejavnosti slabo koordinirane, niso imele kontinuitete in so se v glavnem zanašale na prostovoljce. V zadnjih nekaj letih pa so prek programa Varnejši internet v Estoniji uvedli koordiniran pristop, ki je bil zelo potreben.
Za cilj sva si avtorja zastavila definirati teme, ki jih program pokriva in tudi tiste, ki jih ne pokriva, opredeliti šibke in močne točke programa, analizirati njegov učinek in priporočiti, na kaj naj bi se osredotočale naslednje faze. Analizirala sva vsebine (študijsko gradivo in e-tečaj), ustvarjene v okviru projekta, izkušnje izobraževalcev in povratne informacije o študijskem tečaju. Sloneč na teh podatkih sva sformulirala priporočila (z vidikov projekta, šolske uprave, staršev in vlade) za naslednjo fazo te pobude.
So šole opremljene za soočanje s spletno varnostjo v svojih izobraževalnih programih in širši skupnosti?
V prispevku proučujemo podatke, ki jih je dobavilo preko 1000 šol v Združenem kraljestvu o politikah in praksah, ki jih izvajajo na področju spletne varnosti. Primerjamo jih s podatki prejšnjega leta in na tej osnovi presojamo aktualno stanje praks po šolah v Združenem kraljestvu ter analiziramo njihov razvoj v obdobju 12 mesecev.
Iz analize je jasno razvidno, da pristopi, ki uporabljajo tehnološko posredovanje (se pravi filtriranje) ali razvoj politike v glavnem delujejo bolje kot tisti, ki zahtevajo dolgoročne investicije v sredstva (kot usposabljanje) ali vključitev cele šole (kot izobraževanje staršev ali razumevanje skupnosti). Spremljanje in poročanje tudi ne delujeta dobro. Zanimivo je opaziti, da celo pri skoraj dvakrat večjemu številu udeleženih ustanov, najmočnejši in najšibkejši pristopi k izvajanju ostajajo skozi 2010 in 2011 skoraj konstantni, z le majhnim izboljšanjem.
Analitično orodje, ki smo ga uporabili za zbiranje teh podatkov se sedaj uporablja v pilotnih projektih v ZDA in Avstraliji. Ko bo v teh deželah v polni uporabi, bomo prvič imeli na voljo podrobno analizo mednarodnega izvajanja. To bo zanimivo, saj bomo lahko spoznali na mednarodni ravni kako se šole spopadajo s spletno varnostjo in zagotavljajo zaščito za svoje učence, osebje in širšo skupnost.
Otroške izkušnje s spolnim nagovarjanjem in spolno zlorabo na internetu
Anketa, ki sta jo vodili organizacija Rešite otroke (Save the Children) in finska Skupina za policijski nadzor virtualnih skupnosti v Helsinkih (Virtual Community Policing Group) nam nudi vpogled v razširjenost spolne zlorabe finskih otrok na internetu. Anonimno anketo so leta 2011 izvedli v štirih spletnih skupnostih. Poročilo nam nudi rezultate glede anketirancev, mlajših od 16 let (62% deklic, 38% dečkov), ki predstavljajo 54% (2 283) vseh anketirancev.
Anketa se je osredotočila na spletno interakcijo, v kateri je druga stranka odrasla oseba ali nekdo očitno starejši. 33% otrok je prejelo sporočila, fotografije ali video posnetke s spolno vsebino, kar so izkusili kot nagovarjanje s strani odrasle osebe ali nekoga očitno starejšega; 24% se jih je udeležilo diskusij spolne narave in 20% jih je imelo spolni stik preko spletne kamere z nekom odraslim ali očitno starejšim. 11% se jih je pred spletno kamero pojavilo pomanjkljivo oblečenih ali golih. Ti rezultati so zaskrbljujoči, še posebno če upoštevamo, kako omejene so spletne ankete. Izkazalo se je, da je spletna spolna zloraba otrok – pa naj bo izkušnja nadlegovanja ali ne – daljnosežen problem, ki zahteva določene posege kazenskega pregona in ukrepe za zaščito otrok.


