social exclusion
Članki
Nudenje možnosti jezikovnim manjšinam prek tehnologije: katero pot naj uberemo?
23 april 2010
Izraz »Informacijska doba« se uporablja za sedanjo dobo, v kateri živimo in temelji na dejstvu, da tehnologija in internet stalno spreminjata naš način dela, učenja, preživljanja prostega časa in interakcije med nami. Dostop do teh sredstev za interakcijo pa ni vedno enak in razlogi za to lahko tičijo v pomanjkanju izkušenj, znanja ali ekonomske dostopnosti.
Hitrost sprememb - in tudi negotovost glede na posledice - lahko ustvari občutek, da družbene spremembe nastopajo tako hitro, da jih ne moremo več nadzorovati in da lahko pride tudi do družbene fragmentacije. Interesne skupine v izobraževanju bi zato morale resno razmisliti o načinu, po katerem naj bi se šolanje soočilo s temi vprašanji.
Članek nam za uvod ponudi kratek opis o uporabi pojma družbene kohezije v socialnih in vzgojno-izobraževalnih politikah. Nanaša se zlasti na dve osrednji temi, ki se pojavljata: družbena enakopravnost in izobraževanje kot vez za družbeno kohezijo. Po tem obravnava vprašanje načina, s katerim bi se izobraževanje lahko zavezalo za odpravljanje družbene neenakosti in pospeševanje družbene kohezije, nato pa sledi še analiza ene od potencialno prikrajšanih skupin: skupine govorcev manjšinskih jezikov. Obravnava še dojemanje jezikovnih manjšin v EU in na splošno oriše možnosti socialne izključenosti in neugodnosti v izobraževanju, s katerimi bi se utegnile soočiti.
Sledi predstavitev načinov, s katerimi lahko tehnološko pospešeno učenje (TEL) uporabimo za izboljšavo teh tveganj. Ta sekcija vsebuje vprašanje »digitalne ločnice« in njenega pomena za jezikovne manjšine. Opozarja nas tudi na pomembnost uporabe tehnologij za dvig zavesti v »redni« javnosti o vprašanjih glede izobraževanja v manjšinskih jezikih (vključno s pospeševanjem prednosti ki jih številne večjezične prakse nudijo družbi). Članek navaja nekaj primerov praks TEL, ki so bile izvedene, da bi izboljšali neenakost v izobraževanju jezikovnih manjšin. Za zaključek sledi še razmišljanje o vlogi TEL v didaktičnih praksah, izobraževanju učiteljev in stalnih virih za njihov razvoj.
Članek nam za uvod ponudi kratek opis o uporabi pojma družbene kohezije v socialnih in vzgojno-izobraževalnih politikah. Nanaša se zlasti na dve osrednji temi, ki se pojavljata: družbena enakopravnost in izobraževanje kot vez za družbeno kohezijo. Po tem obravnava vprašanje načina, s katerim bi se izobraževanje lahko zavezalo za odpravljanje družbene neenakosti in pospeševanje družbene kohezije, nato pa sledi še analiza ene od potencialno prikrajšanih skupin: skupine govorcev manjšinskih jezikov. Obravnava še dojemanje jezikovnih manjšin v EU in na splošno oriše možnosti socialne izključenosti in neugodnosti v izobraževanju, s katerimi bi se utegnile soočiti.
Sledi predstavitev načinov, s katerimi lahko tehnološko pospešeno učenje (TEL) uporabimo za izboljšavo teh tveganj. Ta sekcija vsebuje vprašanje »digitalne ločnice« in njenega pomena za jezikovne manjšine. Opozarja nas tudi na pomembnost uporabe tehnologij za dvig zavesti v »redni« javnosti o vprašanjih glede izobraževanja v manjšinskih jezikih (vključno s pospeševanjem prednosti ki jih številne večjezične prakse nudijo družbi). Članek navaja nekaj primerov praks TEL, ki so bile izvedene, da bi izboljšali neenakost v izobraževanju jezikovnih manjšin. Za zaključek sledi še razmišljanje o vlogi TEL v didaktičnih praksah, izobraževanju učiteljev in stalnih virih za njihov razvoj.